top of page
Search

EL TRECE

EL TRECE (Trinajstka)


Poslušajmo dve nasprotujoči si izjavi iz konca osemnajstega stoletja. Anglež Burke je dejal: »Vraževerje je religija maloumnih.« Goethe je v Nemčiji dejal: »Vraževerje je poezija življenja.«

Kaj naj rečemo…? Nič. Kot je vsakemu po volji. Že od nekdaj je področje vraževerja razdeljeno na tiste, ki vanj verjamejo in tiste, ki ne verjamejo. In spet, med tistimi, ki v vraževerje ne verjamjo se zmerom najde kdo, ki ga kašen dogodek spremeni v tistega, ki verjame.

In tako najdemo, med Burkom in Goethejem, celo v svetovljanskem Parizu, ljudi, ki se na kakšnem sprehodu resnično izogibajo hoditi pod lestvami naslonjenimi na zgradbo, ali pa na kakšni večerji zgroženi ugotovijo, da za mizo sedi trinajst ljudi in mrzlično iščejo in vabijo še koga zraven, da bi jih bilo štirinajst.


Leto urokov

Leto 1913 je bilo leto vraževerja, ki je zajelo ves svet, prav tako kot leto 1900, ko so samozvani astronomi in astrologi povezovali konec stoletja z koncem sveta. Torej so ljudje masovno z tresočim glasom kričali: »Prihaja konec sveta!« Naj mi dame oprostijo, ampak predvsem one so z svojim visokim glasom prednjačile v v tem fatalističnem dogajanju.

In vse te napovedi so jasno z nastopom leta 1913 imele plodna tla.

Jasno, da je bilo to tudi v Buenos Airesu takrat tema vseh tem in glavni predmet pogovorov. Še posebej, ko so ljudje z ironijo znali ugotoviti je tudi tramvajska linija, (Anglo Argentinskega tramvajskega podjetja) - linija št.«13« - peljala iz ulice Corrientes, iz centra na svojo končno postajo…….. »Chacarita« (glavno pokopališče) ! (Ko se je leta 1943 to podjetje zlilo v poslovni sistem Corporation de Transportes je zaradi negativne konotacije linijo št. 13 preprosto – ukinila!)

Seveda tudi na področju tango glasbe in ljudi, ki so se zibali in igrali v ritmu 2x4, ta dogajanja v trinajstem letu tega stoletja niso mogla ostati neopažena in ta dogodek je moral dobiti ustrezno skladbo, ker skladatelji tango glasbe so vedno znali ustrezno reagirati na aktualne dogodke v mestu.

Ustrezen tango je skomponiral glasbenik, ki je bil z levo nogo v simfonični glasbi z desno pa v glasbi milong – ali tudi obratno – igral je trombon v raznih zasedbah in klubih, obenem pa je bil pianist v varietejih kavarniško-koncertnega značaja v ulici Esmeralda, kjer je igral »kreolsko« glasbo, kakor so v najzgodnejšem obdobju imenovali tango.

Ta glasbenik se je imenoval Alberico Spatola in, ki se je rodil v Montevideu, se zgodaj preselil in ustalil v Buenos Airesu. Skladal je tudi tango glasbo z dokaj malo uspeha. Nekega večera je srečal Vilollda, ki je sedel s svojo druščino v kafeju Parisien in jim je takoj predstavil svojo skladbo, ki je imela naslov prihajajočega leta. Vilolldo je takoj zapisal na ritem tanga svoje verze:

Kako lepo je zaplesati

Na ritem tanga takšnega….

Podjetje, ki je produciralo zelo popularne operete z lahkotnejšo vsebino, Caramba-Sconamiglio je predstavilo v teatru Coliseo predstavo o aktualnih dogodkih z naslovom »13« in Spatolin tango, ki se je tudi zaigral v predstavi je doživel takojšnjo popularnost.


Primeren Carusov komentar

Od takrat pa nekaj let naprej je sodeloval z omenjenim podjetjem in je v tem teatru ter v teatru Politeama vodil in dirigiral orkestrom, ki so igrali na tako priljubljenih karnevalskih plesih. V nadalnjih letih je ustvaril nove tange in jih kar preprosto poimenoval kronološko: »14«, »15«, »16« in tako naprej po letih nastanka. Z nobenim drugim ni več dosegel takšne slave kot z »trinajstko«. Posebej dobra je izvedba tega tanga, ki sta jo posnela Angel D'Agostino in Angel Vargas in, ki še danes velja za standard dobre priredbe v tango glasbi.

Alberico Spatola je leta 1934 postal vodja orkestra »Banda de Policia«, ki ga je imela policija v zvezni prestolnici. Iz tega časa mi je všeč ena anekdota: v času največje histerije za tem tangom je Spatola pripravljal orkester teatra Colon (še danes osrednje gledališče v Buenos Airesu) na vajah, ki so jih imeli ob gostovanju slovitega tenorja Enrica Carusav Buenos Airesu). Z velikim tenorjem sta se spoprijateljila in njuno druženje se ni omejilo samo na samo gledališče. Tako ga je nekoč Spatola inkognito, peljal v klube, kjer je orquesta tipica igrala tango glasba. Caruso je bil navdušen nad glasbo, predvsem pa nad tem, kakšne ovacije je požel tango »13« in kakšno navdušenje je zavladalo v klubu, ko so ugotovili, da se tukaj nahaja tudi avtor te skladbe. Po nekaj zahtevanih ponovitvah »trinajstke« je Caruso izjavil:

»Nikoli še nisem doživel, da bi bila kakšna slavna osebnost deležna toliko iskrenih čustev in privrženosti!«


Uganka za kabaliste

Jutro 6. julija 1941 je napočilo z nenadno in bolečo novico, da je Spatola umrl. To je bil dan, ko sem skupaj s svojimi kolegi debatiral v dvorani Združenja avtorjev in skladateljev, kjer smo izbirali člane za izvršni svet te asociacije. Še sedaj se dobro spomnim pogovora na tem srečanju. Nekdo je dejal:

»Poslušaj….z urokom svojega tanga in njegovo izvedbo je Spatola razbil vraževerje okoli številke 13.«

»Ja, res je nekaj resnice na tem…Kupil sem srečko za milijonsko Novoletno loterijo tega leta, in nekako mi je bila všeč številka 4911, kot izpeljanka tega leta. Bil sem razočaran, ker ta številka ni zadela in prodajelec srečk mi je povedal kabalističen refleks: Ali se ne spomnite komične epizode iz konca tistega fatalnega leta 1913.

Ravno te številke so zadele milijone na takratni loteriji!«

4911, ali kakorkoli bi to številko obračal, je bilo za Spatola leto, ki ga ni mogel premagati noben urok….


3 views0 comments

Recent Posts

See All

SUR

SUR (JUG) »Od brazd na tleh, ki jih je naredil dež, v četrti »Boedo«, pa na jug razprostirajoči se četrti »Pompeya« in »Puente Alsina«, s svojimi dvorišči in dimniki in poplavami in v smeri severa

ADIOS PAMPA MIA

ADIOS, PAMPA MIA (ZBOGOM, MOJA PAMPA) Kar naprej so zvonili zvonovi slovesa za tango, tam v drugi polovici leta 1964. Novice, kar o štirih umrlih velikanih tango glasbe so zaokrožile po mestu.

TRES ESQUINAS

TRES ESQUINAS (TRIJE VOGALI) Nekega dne so kupci v prodajalnah plošč zagledali nov izdelek na policah in v izložbah, izdelek na katerem je z velikimi črkami pisalo »long play«. Na teh ploščah je posl

Post: Blog2_Post
bottom of page