EL ONCE (ENAJSTI)
Nenapovedana, nepričakovana
je nastopila čarobna
Gospodična Pomlad
Metafore pesnikov zmeraj razkrivajo resničnost. Tudi v tem primeru se to potrjuje. Ko je zima že nevzdržna, nekega jutra opazimo drobne popke na vejah dreves, naš korak postane bolj živahen in naše srce začne utripati z novim ritmom. Lahko je to tudi ritem tega tanga o katerem vam bom sedaj povedal zgodbo.
Ker ta tango je v prvi vrsti - pomladni tango.
Mnogo ljudi ne ve – pa tudi tistim, ki me mnogokrat vprašajo o tem tangu naj še enkrat povem, da se naslov tega tanga »El once« (enajstka) ne nanaša na nobeno četrt ali ulico v Buenos Airesu, ali morebiti postajo tramvaja ali podzemne železnice. Tudi ne pomeni »enajsterico« iz nogometa. Ne označuje ime ali številko kakšnega konja, ki bi zmagal na kakšni pomembni dirki ali številko, ki bi bila dobila na lotu.
»El once« (enajstka) označuje - enajsti po vrsti - Internatski ples.
In le-ta ima tudi svoj pomen. Termin »internado« ima za Argentince poseben pomen v njihovem bogatem besednem zakladu in v sklopu besed namiguje tudi na internacijo, pribežališče, zavetišče, tudi tistim, ki so odšli nekam daleč iskat boljše življenje….
Enciklopedija pa označuje Internat kot : Organizacijo, kjer se po sistemu skrbništva skrbi npr. za izobrazbo, zdravljenje ali nego tistih, ki v internatu prebivajo.
Prvi internatski ples….
Internat, ki je spadal k bolniščničnemu kompleksu bolnic v Buenos Airesu je bil zelo urejen in lep. O njem govorimo v preteklem času, saj se je sedaj postal del sistema klinik in bolnišnic in kot samostojna celota ne obstaja več. Zato o njem govorimo z nekaj doze nostalgije in simpatijami, o času, ki je minil.
Vrnimo se v 21. september 1914. Na ta dan so študentje medicine in specializanti želeli narediti zabavo v pozdrav prvega pomladnega dne. Toda niso imeli v mislih narediti klasične študentske pijanke, kar je bilo običajno tudi v tistih časih, ampak srečanje festivalskega značaja.
V mislih so imeli mimohod vozov, kočij in fijakerjev po centru mesta, vsaki fijaker ali kočija bi označevala ali opisovala kakšno bolniščično dejavnost in na vsaki bi se vozile luštkane punce. Vse skupaj pa bi bilo začinjeno z scenskimi dogodki in prizori iz življenja študentov, kar so pripravili in igrali kar študentje sami.
V organizacijo tega dogodka je spadal tudi vrh, kar je bil gala ples v »Palais de Glace« v četrti »Recoleta«, in na prvem plesu je igral orkester Francisca Canara.
V naslednjih letih so oblasti prepovedale omenjene dogodke v mestu, saj je vse skupaj postajalo prehrupno, z neprimernim obnašanjem po mestu, toda gala ples je pa ostal tradicija še naprej. Nekaj se jih je odvijalo v »Pabellon de las Rosas« na aveniji Alvear. Drugi spet v gledališču »Victoria«, ki je bil na vogalu ulice z istim imenom (danes ulica Hipolito Yrigoyen) in ulice San Jose. Divje študentske zabave ravno v tem gledališču so se umirile. Zato so oblasti pustile vsaj te plese, ki so postali olikana srečanja s primernim obnašanjem prisotnih. In kjer so ljudje tako plesali, da se je s ponosom lahko reklo :
»Kakšen ples !.....ve se, Internat ! »
Krila za tango
Osvaldo Fresedo, tango glasbenik prefinjenega ukusa in elegantne izvedbe je tudi sodeloval na teh gala plesih. Igral je na enajstem Internatskem plesu, enajst let po tem, ko je otvoril te plese njegov kolega Canaro.
Minilo je tudi izjemno plodno in uspešno desetletje za tega dragega bandoneonista, ki so ga najprej imenovali »Pubec iz La Paternala«. Svoje prve nastope je imel v Maldonadu, nato v Riveri in Canningu; nato v prestižnem Arostegui, pa v Apache Argentino, pa v Venturiti v ulici Triunvirato. Bil je med prvimi, ki je svoje plošče odhajal snemat v Severno Ameriko in so nato prišle tudi k nam in bil je ustanovitelj tria Delfino-Tito-Fresedo, ki so igrali – to čemur danes rečemo - pravi tango!
Ko so študentje pridobili Freseda, da bi igral na njihovem enajstem pomladnem plesu je le-ta imel za seboj izjemo uspešno leto. Celo zimsko sezono je igral v Clubu Mar del Plata, v elegantnem klubu plesno-kabarejskega tipa, v tem letovišču na obalah oceana. V žepu pa je že imel tudi podpisano pogodbo, da se spomladi zopet vrne v to aristokratsko letovišče in igra s svojim orkestrom v elitnem »Clubu Abdullah«, kjer se je zbirala sama izbrana družba. In ki je znala tudi ceniti prefinjeno izvedbo Osvalda Freseda in ni nikoli skoparila z komplimenti.
Posebej je bil všeč slavnemu letalskemu asu in tango navdušencu, Eduardu Oliveri ki je bil prvi zmagovalec letalske dirke Buenos Aires-Mar del Plata, pred vsemi samimi izvrstnimi konkurenti. »Tango Osvalda Freseda« je znal dejati, »je kot letenje na krilih.«
Melodija pomladi……in dolgega življenja
Ravno za ta enajsti Internatski ples je Fresedo skomponiral in predstavil svoj »El Once«. Že od prvega takta naprej je jasno, da imamo pred seboj čistokrvni tangu.
Sčasoma je Emilio Fresedo, Osvaldov brat in tudi sodelavec na področju umetniškega ustvarjanja, človek, ki je imel pomembno vlogo tudi pri širšemu razvoju glasbe v obdobju »stare garde«, dal opis tega tanga, ki se ga da razumeti tudi kot podnaslov »A divertirse« (Uživanje, uživancija, ugodje), pa ne v smislu trenutnega užitka ampak v smislu trajnejšega dobrega počutja.
Brez težav, si je ta tango »El Once«, ta tango izrazitega ritma in razkošne melodije pridobil simpatije in odobravanje publike. Tako, kot mi še danes z velikim navdušenjem govorimo o tej skladbi. Pa sedaj njen naslov ni niti tako pomemben; ta tango moramo razumeti kot dobrodošlico in hvalnico pomladi in njenim zvokom prebujajočega se življenja – pa ne samo vezano na ta letni čas – ta tango je večen poziv k prebuditvi zavesti in je neprestan klic k polnemu, srečenemu in dolgemu življenje vsakega posameznika.