ALMA DE BOHEMIO

(Boemska duša)

Kamorkoli se obrnemo, ko govorimo o tango glasbi in njeni zgodovini, je v prvih tridesetih let tega stoletja, v vsakem trenutku prisotno ime Roberta Firpa, ki ne samo da, je bil veliki ustvarjalec te priljubljene glasbe ampak tudi njegova gonilna sila.

In čas je, da se ga zopet spomnimo.

Kot vedno s simpatijami in naklonjenostjo.

Rodil se je v mestecu Las Flores (provinca Buenos Aires) in v drugem letu starosti se skupaj s starši preseli v Buenos Aires, kjer je preživel otroška in mladostniška leta, v glavnem tako, da je pomagal očetu razvažati pijačo po špecerijah in kafejih v četrti »Corrales Viejos«. Nato je počel marsikaj. Delal je kot livar v neki livarni, kot knjigovodja na neki farmi, kot pristaniški registrator za firmo »Ingeniero White«, v svoji četrti kot črkoslikar… A ves čas je glasba kraljevala v njegovi duši…..

Zasnoval in naredil si je čudna tolkala iz steklenic za vodo, kot je to videl v ekscentričnem musicalu z naslovom »Zakaj le?« (Todo por que?)….

Zato - ker je sanjal klavir…..in, ker si je tako želel klavir!

Toda njegov oče, dobri mož iz Genove, don Nicola, ni bil bogat, da bi kar tako kupil sinu klavir in o vsem skupaj ni hotel nič slišati.

Pa tudi, da bi se sin ukvarjal z glasbo je bil zanj nekaj izven vseh debat.

Na koncu pa le – pianist

Firpo je garal cele dneve, da bi končno privarčeval dvesto pesov (ogromen znesek denarja za fanta leta 1906!) in si kupil svoj prvi klavir.

Ves čas je nato posvetil glasbi, igranju tangov, ki jih je poznal, kar tako po posluhu, samouk, se je potikal po nočnih ulicah in iskal mesta, kjer se je slišal in igral tango, kafičih, plesnih dvoranah, plesnih veselicah – samozvani mojster klavirja in tangov »domače izdelave«….Ko je videl, da kot samouk ne bo prišel daleč in, da je zadeva preveč kompleksna, se je pričel se praktično in teoretično izpopolnjevati pri mojstru Alfredu Bevilacquai, ki mu je znal dejatil:

»Pubec poglej, da bi postal tango pianist se moraš odpreti ter biti prodoren in trmast. Ker moraš se boriti z violino, ki je tipičen in dominanten tango instrument. Pa še nosiš jo lahko okoli.«

»Vtisnil si bom to v spomin don Alfredo!«

In Firpo je bil trmast. In prodoren.

Razumel je glasbo in klavir in začel iskati mesto tega instrumenta v tango glasbi in tango zasebi.

Z klarinetistom Juan Carlosom Bazanom in violinistom Postiglionejem so ustanovili trio in začeli igrati v »Velodromu«. Kako je to bilo je opisano v eni od prejšnjih slikovitih zgodb o nastanku tanga »La Chiflada« …..

Na koncu prvega desetletja je Firpo naredil krajšo pavzo v tangu, si nadel umetne brke in pravi frak (in se obsodil na prezgodnje izpadanje las zaradi tega dejanja) in začel igrati valčke in arije v konfiteriji, slaščičarni in restavraciji »El Centenario«, ki se je nahajala na »Avenidi de Mayo« 1347, in kamor so zahajale elitne družine in mestna buržoazija.

Ker mu je bilo to vse skupaj dolgočasno si je pri lastniku izposloval, da bi lahko kdaj pa kdaj s prijatelji zaigrali kakšen tango. Poklical je Juancita Deambroggia »Bachicho« - ki je bil tudi pravi odvisnik tanga s svojim »mehom« - in duet klavirja in bandoneona je začel razturati po tem polikanem lokalu. Na veliko zgražanje družbene smetane in buržoazije, ki niso razumeli teh dveh egzotov. Prej kot slej se je to moralo končati. Bila sta tujek.

Ko zmagaš na glasovanju, ne da bi bil kandidat

1913 leta je Firpo igral skupaj z bandoneonistom Genarom Espositom v njegovi »orquesti tipici«, in so imeli stalen angažman v kafeju »Iglesias«, v ulici Corrientes, nasproti teatra »Nuevo« (danes Gen. San Martin).

Kabare »Armenonville« - ime, ki se v svetu tanga izgovarja z velikim spoštovanjem – je prirejalo tekmovanja tango orkestrov, kjer so zmagovalca določili prešteti glasovi obiskovalcev. Seveda je sodeloval tudi Napolitanec »Tano« Genaro s svojo zasedbo.

Izid glasovanja je bil presenetljiv, saj je večino glasov na glasovnicah dobil »Roberto Firpo« v zasedbi Esposita Genara in s tem je bila izraženo priznanje izvajanju pianista te zasedbe. Nikoli prej niti kasneje se ni več zgodilo, da bi zmagal eden od izvajalcev v okvirju zasedbe……

To je med udeleženci tekmovanja izzvalo izjemen revolt, saj to, češ, ni bilo po pravilih, eden izmed kitaristov je napadel Firpa kar z nožem. A odločitev je ostala.

Nekaj dni kasneje je »Armenonville« uvrstil v svoj redni program »Orquesta tipica de Roberto Firpo« kot eno izmed nosilnih atrakcij v svojem programu. Seveda na veliko navdušenje tamkajšnjih hrupnih obiskovalcev, ki so kar drli v ta lokal.

Od tukaj je Firpa vodila pot samo še navzgor vse do snemanj v prodorni diskografski založbi »Nacional«. Z njim in njegovimi ploščami pa je od takrat naprej krenil svojo pot navzgor tudi tango.

Parravicinije zafrkancije in čustva tanga

Florencio Parravicini je bil eden izmed udeležencev nočnega življenja v »Armenonvilleu«, in predstavnik, tako kot Pablo Podesta in Francisco Ducasse, argentinske igralske scene v njenem najzgodnejšem obdobju..

»Parra« je bil eden izmed prvih, ki je dal svoj glas Firpu na tistem zgodovinskem glasovanju. Med tem umetnikom na klavirju in igralcem , pantomimikom in priljubljenim komedijantom se je razvilo iskreno in dolgotrajno prijateljstvo.

Naslednjega leta je Paravicini napisal in uprizoril za teater »Argentina« svoje delo, ki mu je dal naslov »Alma de bohemio« - boemska duša, kjer je opisoval svoje srečne in srčne avanture (delo je imelo bolj prozaično - zafrkantski karakter).

Predstavo je glasbeno opremil Roberto Firpo, kjer je v enem delu tudi zaigral svoj melodični tango. Poslušalcem je bila skladba tako všeč, da je začela svojo pot tudi kot samostojna skladba. Obdržala pa je naslov »Alma de bohemio« - po predstavi za katero je bila napisana.

Soočen z velikim povpraševanjem po fonografskih in gramofonskih ploščah je Firpo v naslednjih letih napisal enormno količino skladb. Toda takšnih glasbenih in umetniških razsežnosti in priljubljenosti kot »Alma de bohemio« - ni več dosegla nobena.

Desetletje zatem je nastalo tudi besedilo na to glasbo in ta tango se je pojavil kot pesem v glasbeni pesnitvi »La cancion del bohemio« (Pesem boema), avtorja Felipeja Sassoneja. Tako so tudi pevci dobili možnost, da se izrazijo v tej prekrasni skladbi.

Ta tango je popularen od svojega nastanka in nič ne kaže, da ne bi bil še naprej. Ko to pišem pa je Firpo že stopil v svoja osemdeseta leta življenja.

https://www.youtube.com/watch?v=DdWH20LZz1Q